Brskaj med članki

 

Ljubljana je mesto z največjo površino nakupovalnih centrov na prebivalca

V letošnjem letu je GfK Geomarketing izdal obsežno publikacijo, ki vsebuje pomembne podatke o trgovini na drobno v več kot 180-ih mestih in prestolnicah v 20-ih evropskih državah. Eden izmed pomembnih podatkov, ki kaže privlačnost posameznega mesta, posredno pa odraža tudi prodajni potencial trgovine na drobno v tem mestu, je površina nakupovalnih centrov. Ta moderna oblika prodajnega mesta postaja v Evropi vedno bolj pomembna. V letu 2006 je bilo v Evropi približno 53,5 milijonov m2 nakupovalnih centrov, dodatno pa se jih načrtuje še nekaj milijonov. Vendar pa se dejanski pomen nakupovalnih centrov lahko ovrednoti le, če se upošteva površino nakupovalnih centrov na prebivalca.

Ljubljana se, s 1,667 m2 površine nakupovalnih centrov na prebivalca, uvršča na prvo mesto v Evropi. Poleg Ljubljane pa visoko kvadraturo površine nakupovalnih centrov na prebivalca dosegajo tudi mesta na Češkem, Poljskem in v Litvi.

Tabela 1: Mesta z največjo površino nakupovalnih centrov na 1000 prebivalcev

Zahodna Evropa* Vzhodna Evropa
Leonding (Avstrija)
1,558 m2
Ljubljana (Slovenija)
1,667 m2
Sankt Pölten (Avstrija)
1,444 m2
Karlovy Vary (Češka)
1,343 m2
Wiener Neustadt (Avstrija)
1,406 m2
Hradec Kralove (Češka)
1,040 m2
Stockholm (Švedska)
1,165 m2
Plzen (Češka)
922 m2
Geneva (Švica)
891 m2
Olomouc (Češka)
899 m2

* Nemčija in Francija nista vključeni v statistiko, ker sta poročili za obe državi na voljo v ločenih publikacijah.

Centralizacija trgovine na drobno se med posameznimi območji znotraj države zelo razlikuje, kar velja za vso Evropo. Mesta imajo običajno nadpovprečno centralizacijo trgovine na drobno, kar se posledično odraža tudi v nadpovprečnih prihodkih tega območja. Vendar pa centralizacija trgovine na drobno večinoma ne narašča proporcionalno z velikostjo mesta. Glavno mesto Poljske, Varšava, ima na primer nadpovprečno centralizacijo trgovine na drobno. Vendar pa jo močno prehiteva Rzeszów, manjše mesto na jugovzhodu. Podobni trendi so značilni tudi v drugih evropskih državah. Med ostalimi dejavniki je moč ''privlačnosti'' mesta odvisna tudi od njegovega tržno-gravitacijskega območja ter lokacije. Centralizacija trgovine na drobno se lahko zmanjša, če se razširi urbano področje in so v bližini konkurenčna urbana področja. Švica, na primer, ima le nekaj mest, ki so relativno majhna v primerjavi z drugimi evropskimi mesti, vendar pa je centralizacija trgovine na drobno v teh mestih občutno nad povprečjem. V Sloveniji je tak primer Murska Sobota, ki ima med vsemi pomembnejšimi slovenskimi mesti, največjo prodajno površino trgovin na prebivalca.